»Začetek branja je bil težek, saj pripoved preskakuje v času in prostoru, težko sestaviš sklenjeno zgodbo in zato težje slediš poteku dogajanja. Ampak več kot sem prebrala, bolj sta mi deli postajali všeč, predvsem Angel pozabe.«

»Ko sem bral angleško različico knjige, sem ga prav slišal. Nato sem enkrat za rojstni dan dobil slovensko različico knjige, pa sem skoraj zažgal vse plošče Stonesov. Ni bilo dobro.«

»Če ne beremo knjig, ki so jih napisale ženske, nam manjkajo ključni podatki.«

»Že več let sem si želela napisati knjigo o teh temah, predvsem o ogroženih živalskih vrstah, sploh tistih, ki se jih skuša rešiti.«

»Zelo rada berem, ravno zdaj imam novi knjigi, pri eni gre za zgodovinski roman.«

»Branje je avantura duha. Najprej, ko bereš, si sam – po možnosti v tišini. In lahko zlezeš noter vase. Potem spoznavaš svet. Toliko sveta in različnih ljudi, kot je v knjigah, mi v realnem življenju ne moremo spoznati. In toliko odmevov, kolikor lahko zaslišimo v svoji duši, ko preberemo nekaj, kar se nas dotakne, je tudi na kakšen drug način težko, če ne celo nemogoče.«

»Ko sem razmišljal o ponudbi, da knjigo napišem, sem hotel čim bolj zlesti v čevlje tujca, na svojo domovino in vsakdanjo okolico pogledati skozi očala nekoga, ki mu ni nič, prav nič samoumevno. Zato sem se odločil knjigo napisati v nemščini. Ne predstavljate si, kako tako početje človeku odpre oči in spremeni pogled na najbolj samoumevne reči.«

»Pri knjigah se mi zdi pomembno tudi to, da v svetu hitrih informacij...«

»Seveda pripada vsa čast in slava ob nagradah tistim, ki so knjige napisali, uredniku pa zelo pomaga zadovoljstvo, da je objavil dobre avtorice in avtorje, pa tudi, da so oni za svojo knjigo izbrali njega in založbo«